Prileteli sva s frendico par minutk pred začetkom v
Metropol, v naš nam drag kino sredi mesta, z udobnimi sedeži, v katere se lahko
na kamot naštimaš, da te nehote morda tudi kdaj odnese v sanje.
Nisem neka top fenica filmov z zgodovinsko tematiko. Od
nekdaj sem o tem raje brala in vizualne efekte prepuščala svoji domišljiji.
Zmeraj sem imela raje filme, ki se tikajo sedanjosti in nisem tako rada
posegala po filmih s temami, ki segajo daleč nazaj v preteklost, bodisi daleč
naprej v prihodnost.
Z leti sem še bolj padla v filme, ko bi mislila, da me bo sčasoma
kaj minilo. Zdaj me vedno bolj privlači vse, kar je povezano s preteklostjo,
prihodnost mi je neverjetno vznemirljiva na filmskem platnu s sedanjostjo pa se
spopadam in soočam v real lifu, sama.
Lep film. Ni mi bil všeč igralec, ki je upodobil
kraljičinega moža, a to je moj problem, morda mi je malo najedalo, da so ga
porinili v gay sceno. Kako je kar se tiče tega v preteklosti ne vem, verjetno
pa so želeli prikazati, da je že pred leti to obstajalo.
Morda, če bi mu malo uredili brado, bi me za odtenek
privlačil Elizabetin brat. Malo bolj simpatičen pogled je imel s platna name,
tako se mi je na trenutek vsaj zazdelo.
Margot, ki je igrala Elizabeto, je fantastična. Fenomenalna
mi je bila tudi v tej vlogi, čeprav sem modro molčala, da me je skozi cel film
spominjala na It iz istoimenskega filma. Zazdelo se mi je, da so pri maski
malce pretiravali. No, zazdelo se mi je, da so jo preobrazili v klovna iz prej
omenjene grozljivke. Bila pa mi je všeč njena mimika, pojava. Margot mi je kul.
Saoirse je bila top. Srša bi si zaslužila vsaj nominacijo za
letošnjega Oskarja. Se mi zdi taka igralka z nečim več v sebi kot zgolj z
lepoto, ki ji jo je dala mati narava in niti se mi ne zdi klasična lepotica, ki
bi samo stala in bi ljudje okoli nje padali v nezavest.
V Lady Bird je bila top, tudi v Brooklynu. Mene je osvojila
kot igralka v filmu Na obali Chesil. Če se vam da, ga poglejte. Se spomnim, da
sem si grizla nohte v pričakovanju, naj se v filmu že kaj zgodi. Kasneje se je
vse skupaj razvilo v tako fantastično igro Saoirse, da je glava od lepega
zabolela.
Saoirse je kot Marija šišnala Elizabeth, ki jo je igrala
Margot. Štiriindvajset letno dekletce, rojeno v fantastičnem znamenju ovna, je
pokazalo, da je igralka prve klase.
Nimam pojma, zakaj so na koncu oz. je režiserka zapovedala
srečanje Marije in Elizabete, ki naj se v real lifu ne bi dejansko zgodilo
nikoli.
Malo me je motil okrnjen zunanji prikaz dogajanja v filmu,
morda bi lahko pogled razprostrli kam dlje od škotskega hribovja.
Prikaz Marije Škotske na romantičen način, zelo. Na koncu
pokončna drža močne ženske, ki do zadnjega diha vztraja pri svojem. Luštn
pravljično ujet moment in razpotegnjen čez cel film. Meni všečen, lahkoten in
ne prezatežen. Morda se kaki zgodovinarji oglasijo, s kakšno bolj močno kritiko
oziroma pristaši režiserke uglasbijo še na lepši način besede.
Je za gledat, seveda. Ni pa neko zateženo zgodovinsko
S****e. Kar je v bistvu vsekakor lahko tudi plus. Če ne bi blo Metropola ga po
moje ne bi šla niti gledat … tko, da blazno hvaležna za naš prostor pod soncem.
Lep vikend z obilo filmskimi užitki.
Urška
Komentarji
Objavite komentar