Al si vrtčevski, šolar, študent (oh ja, takrat še posebej),
zaposlen, samozaposlen (pač delaš še cel vikend, ker itak skoz delaš),
nezaposlen – hecno, a vikendi tud takrat potekajo drugače … al pa upokojenec
(vikend je zato, da si malo penzič oddahne saj ni treba kuhat za hčerino
familijo saj jo sicer blazno zaposlen in ves čas odsoten mož njo in otroke
odpelje kam na izlet in jih sproti v kaki fensi gostilni ustavi in jih nahrani,
da bo spet čez teden mir, ker ga nikoli ne bo doma).
Petki so super. Vikend edicija dogajanja je nekaj posebnega.
Kino, žur, obilni zajtrki, kosila s frendi, večer ob kozarčku s ta boljšo
prijateljico.
Mate najboljšo frendico? No, tud če je nimate, se lahk na
kozarček usedete same. Si predstavljate? Lokal, v katerem gori kamin, ve si
naročite deci rujnega in uživate ob pogledu na sosednjo mizo, kjer se v družbi
mož kretensko obnaša, do zabave željne soproge in jo spravlja v nelagodno
stanje.
Stvar zadovoljstva je relativna zadeva. Dobro je biti v
družbi, če smo pa sami in se nam zalušta nočnega lifa je bedarija, da ostanemo
doma in sigurno najdemo razlog, ki nas bo zasipal z zadovoljstvom in prijetnim
občutkom, ki nam bo pokazal, da je dobro, da nismo ostale doma.
Mate best frendico?
Se spomnim, da mi je pred leti zlat prjatu non stop
dopovedoval, da ni najboljši prjatu tist, ki nonstop sedi s tabo na kofetih.Hecno, včasih smo tok časa preživel na teh kofetih in ne vem, kaj ugotavljal ob njih. Zdaj so vse skupaj izpodrinili sprehodi, morda kakšna kosila čez dan, zvečer pa znamo v kak kino, gledališče in polni novih 'znanj' z odra ali s platna kasneje padit v kako debato.
Mam frendico, ki me je letos v mojem navalu nepričakovanih
sprememb poklicala čisto vsako jutro pred službo in po njen in me povprašala,
kako sem, kasneje, ko je ugotovila, da je nima kaj skrbet pa je za vsako
povprašala, kaj novega sem naumila.
Cenim, cenim, cenim, cenim … pa ona sploh ne pije kave.
Zlata je.
Sem gledala zadnjič spet z eno zlata vredno frendico film I
love you, Berlin al neki takega. Ne bom preverjala naslova … če pa koga zanima,
pa lahko poguglam in kasneje navržem pravi, čisto točen naslov.
Na videz zmešan film, pol ljudi nekako trije pari od šestih
parov (pari ne mislim po zvezah med nami, temveč po tem, da smo po dva prišli
not skupaj) je odšlo iz dvorane, ob polovici recimo. Niso zdržali. Blazno slaba
ocena sem videla kasneje. Pa sem šla to gledat, ker frendici ni bilo za
grozljivko, ki se je zluštala meni, jaz pa tudi nimam namena nekoga prisilit v
grozovit večer, ki bi komu prinesel trajne posledice. Blazno fajn movie. Kt
neka bukvica, ki je zgrajena iz črtic ali pa ja še bolje rečeno basni. Ni imela
glave ne repa ne konca … pa vendarle je bilo vse skupaj podano tako, da si je
vsak to zmešnjavo razlagal po svoje.
Ljubezen je bistvo. Tist lep občutek, ki ga doživljamo v
sebi do sebe, soljudi, življenja, vsakdana, našega okolja v katerem bivamo, do
okolja, v katerem službujemo, družbe v kateri se radi nahajamo in v prostorih,
v katerih se fajn počutimo.
Da se spomnim na vse ostale frende tudi tiste, ki jih ne
pokličem pa jih imam neizmerno rada … sem pa vesela, da ne uporabljam za
nikogar stavka, zakaj me nič ne pokliče in še bolj happy sem, ker večina mojih
ludi tega ne uporablja na meni …
Vemo, da smo tu eden za drugega.
S tem zaključujem ta teden in nam vriskam vesel vikend.Življenje je lepo (ne pozabit)!
Urška
Komentarji
Objavite komentar