Laufamo sem in tja in včasih doživimo toliko, a ne uspemo
spravit v um v podzavest, v trenutek, da bi v celoti zajeli in užili zadevšno.
Se učim, res iz vsega srca zaobjet trenutke.
Janči. Karto mi je nabavila Tatjana, pa sem kasneje malo
grdo poplesavala po plesišču, medtem ko je ona v družbi otrok sedela na
tribuni. Brez travme že imava karto za osmo marčevski koncert v Celju, kjer bo
Jan pel, jaz pa se ji bom oddolžila z boljšo družbo in večjo in prijaznejšo
pozornostjo.
Nina je bila v Velenju krasna. Nina Pušlar je startala
koncert v svojem prijaznem, kvalitetnem slogu z odličnim vokalom in finim bandom
samih hudo dobrih muzičarjev. Jani Šepetavc na saksu. Norišnica.
Janči je priletel na oder, na eni strani Coto na drugi Anže
... grrrr. =)
Včasih se spomnim, sem še Petro vlekla na vse njegove
koncerte. Celje, Maribor še kje. Pred dvema letoma sem bila zadnjič, ko sem ob
strani prve vrste vpila do onemoglosti. Tisti, ki me poznate, veste, da znam.
Močan glas seže daleč tudi brez mikrofona. Žur je bil pred dvema letoma dober,
zato smo ponovile letos v Velenju, še pred dnevom žena, ko nam bo Janči zapel v
Celju.
V petek sem dobila tako prijazno povabilo frendice in sva se
odpeljali na Akustiko Siddharto. To je bila glasbena pravljica. Ne bi imela nič
proti, če bi koga drugega odpeljala s sabo, ker nisem fendica no.1 naše
Siddharte. A kar so pebi nardil na odru, je bila bomba. Mam rada fajn muziko in
muzičarje k vedo kaj na odru počnejo. Jani Hace kapo dol, lahko se tudi sklonim
čist kamot. Tomi me je presenetil in se pokazal kot toplo, čuteče bitje z
izjemnim spoštovanjem do publike. Vokal … bomba. Hvala za dodatek … Na soncu,
Ledeno in mojo priljubljeno Med drevesa.
Ljubljana mi je zmeraj bila bliže. Ne po kilometrih, a po
obiskih, času, ki sem ga preživljala na onem koncu, vajbu, duhu, premiku,
občutku, da se izgubim v množici in uživam v svoji samosvojosti. V gneči na
ulicah, polnih prireditvah ipd.
Maribor me je pobožal v letu študija, potem sem opustila
prihode v mesto ob Dravi. Zdaj sem mu dala priložnost. Priložnost, da ga po
lepše spoznam. Gsm v rokah in fotke ujete v trenutkih sprehoda skozi mesto.
Postanek v menda priljubljeni slaščičarni, s kasneje potrjenim dejstvom o
najboljšem sladoledu v zadnjem času.
Sprehod po ulicah mesta že v mraku, ujet soj luči nad
cerkvijo sredi centra. Izložba z baletnimi copati in prijetna notranjost
podhoda sicer že zaprte trgovine (pokukava naslednjič, ko bo odprto)
Lepa družba neobsojajoča zaradi mojega napada deklamiranja
svojih misli.
Na koncu ujet kino.
Hvala za dan.
Urška
Komentarji
Objavite komentar