Da mi je dana izbira, bi vse muzičarske zvezde poslušala tu
na ljubljanskem na tem placu sredi naše prestolnice. V Celju bi zbrala PFC, tam, kjer smo mi, Celjani »doma«.Muzika dobi čisto special sound, akterje imaš na domačem
fotelju, vzdušje je pristno, ti pa si del glasbenega dogajanja. Bomba.
V Siti teatru sem bila prvič. Prijetno lepa lokacija tudi za
nas vozače. Lahko dostopna plus po koncu si en dva tri doma. Prednost bližine
prestolnice, da tudi med tednom mi Celjani z lahkoto fašemo ornk žur.
Galov solo koncert in začetni surprise, Kreslin (hvala Gal)Gal Gjurin, muzičar v pravem in tistem najlepšem pomenu
besede, ampak zaradi mene, če bi namesto na vse možne inštrumente, ki jih igra,
igral ta večer »samo« na klavir, kot ga igra, bi bil že presežek. Pravljica za
ušesa, nebesa za zaključek delovnega dne.
Nazadnje sem bila na Galovem koncertu pred ohoho leti v
celjskem Špitalu. Spomnim se virtuozinje Nine na violini, mislim, da je bila
takrat Nina, ki pa je tokrat ostala v
publiki.Nad saxom sem navdušena predvsem, ko ga igra dec (sem ženska
in mi oprostite, prosim) a tokrat je virtuozinja Nada pokazala, da je ženska
verzija te interpretacije lahko popolnoma enako privlačna. Noro. Hvala. Plus na odru so se zvrstili še ostali glasbeniki, katerim se
lahko samo klanjamo.
Pužika, presenečenje večera, Manca, sedemnajstletna
kantavtorka, ki je s svojo minimalistično opravo ter v stilu lady in red z
vokalom zapisala plus večeru.
Hvala vsem na odru
Urška
Hvala ....
OdgovoriIzbriši