TaFajnaUrška v KINU: JOKER

Arthur-Joker-Joaquin
(fotka sunena z neta)
 


Sobota, dan po vnovičnem ogledu Jokerja. Že dolgo ni nihče in noben film na meni pustil takšnega filinga kot ta. Niti ne vem, ali gre za film. Film je dober, sem sigurna, da je. Ko sem si ga prvič ogledala sem sklenila, da grem v kino še enkrat, da vidim film in ne zgolj njega. A ni uspelo. Pri vnovičnem ogledu je še močneje zasijal. On. Joker. Mr. Phoenix.

Itak gledam filme za znort. Enkrat cele noči, drugič ob jutrih, potem imam pavzo in pogledam zgolj kakšnega na teden. Se trudim hodit v kino, ker doma zaspim. Doma gledam zgolj božične filme, romantiko, Mr. Graya in kakšno epizodo na Discoveryju, potem zaspim.

Joker – Joaquin Phoenix. Njegova sigurno življenjska vloga, do sedaj. Obožujem ga. V avtu sva s prijateljico sedeli in se menili, kako vrhunsko je imet takega človeka ob sebi. Takega človeka, ki čuti življenje. Takega človeka, ki čuti žalost in njega, ki čuti radost. Plesat zna, ni naučen, on ve, da je ples umetnost in življenje ter ne naučen, natreniran olimpijski šport.

OK Joker, mene je bolelo vse, ker je celotna njegova morilska ekspedicija izhajala iz samega dobrega vzgiba, a ker je bil že v otroštvu zafuran, mu je to ratalo oz. neratalo drugače, kot če bi bil vzgojen v zdravih okoliščinah.

Preobrazba s telesom, ki jo je Mr. Phoenix naredil, o my god. Ne prikazuje ga kot lepega človeka, a ob momentih, ko se je kamera približala k njegovemu obrazu, sva s frendico skorajda omedleli. Lep je. Lepotec, ker ima globino. Hudo.

Drugič sem si šla ogledat film. Saj veste, ko človek pogleda film, vsebino, scenarij, fotografijo ipd. Sem rekla, prvič sem dala priložnost igralcu, zdaj pa dajmo še filmu. Ni uspelo. Skozi te dve uri sem seveda lovila detajle, ki so tudi film naredili tako fantastičen, a, ko je Jaquin po prvem morilskem shodu zaprl vrata WCja in začel plesati (naj omenim, da je to najin najljubši prizor) sem pozabla na vse ostalo.

Vrh, ki ga je naredil s to vlogo, mora bit proslavljen marca z Oskarjem

Film OK. Srhljiva teorija o tem, da v primeru, če te družba ne sprejme, postaneš nevaren psihopat. Zgodba, ki se dogaja pred Batmanom in ki namiguje, da je Joker Bruceov (Batman) zlobni starejši brat.

Osebno mislim, da je film presežek Joaquina Phoenixa. Da je z upodobitvijo nesrečnika, zlorabljenega mulca, ki se je skozi življenje razvil v pravega psihopata, dosegel več, veliko več od filma, v katerem igra. Kako moraš biti senzibilen in hkrati srečnež, da občutiš vse življenje na način, kot ga očitno občuti on. Joaquin, ne Joker, da ne bo pomote.



Pleši Mr. Phoenix dalje.

Ko bi le znala lepše napisat.

Hvala, ker berete.

Urška

Komentarji